Zgodovina
Najstarejšo pričo jutranjega zvonenja poznamo iz Parme, kjer se za leto 1317 poroča, da se je za Božič začelo zvoniti zjutraj v treh presledkih. Mestni svet je vzporedno s tem ukazal da morajo ob jutranjici delavci oditi na delo. Po nemških in avstrijskih deželah se je jutranjica udomačila šele v 15. stoletju. Zjutraj so na nemškem zvonili v čast trpljenja Device Marije. To jutranje zvonenje naj bi vernike opomnilo, naj dan pričnejo s hvalo Mariji.
Prvi znani slovenski pritrkovalec je bil Ivan Mercina, ki se je rodil leta 1851. Bil je organist, krojač. Poznamo tudi Mercinov notni zapis za pritrkavanje.
Kako smo nastali
Vse skupaj se je začelo leta 2004. Takrat je potekal oratorij in v njem pritrkovalska delavnica. Prvi dan se je prijavilo le nekaj učencev, potem pa vsak dan več. Kmalu je skupina znašala več kot 10 učencev ( 17 ). Med njimi sta bila tudi Mitja Usenik in Blaž Kostanjšek. Ker sta med hitrejšimi pokapirala melodije, sem ju povabil, da nadaljujemo. Kmalu smo šli v zvonik in tam udarili osnovne melodije kot ( 2, 5 in 7 ). Ker jima je bilo to všeč, smo se dogovorili za srečanje v Šmarju Sap. Tam smo dobili uglašene vodovodne cevi, na katerih smo se učili. Zvok ni globok, je pa dober začetek, saj zveni podobno kot zvon s kladivom, le da ne vibrera tako močno ( zvon ima večjo maso ). Potem smo prestavili na note in s temi igrali v zvoniku. Udeležujemo se tudi srečanj in kašnega tekmovanja.
Skupino sestavljamo :
-Blaž Kostanjšek
-Mitja Usenik
-Robert Mehle ( vodja )
Priznanja
Prvo pritrkovalsko tekmovanje na
miniaturnih zvonovih
Novo mesto-Kapitelj, 29.10.2006
V nedeljo, 29.10.2006 je bilo na Kapitlju v Novem mestu že deveto
Dolenjsko pritrkovalsko srečanje in tekmovanje, tokrat prvič na
miniaturnih šolskih zvonovih. Tekmovanje, ki poteka v sklopu
Sattnerjevih dnevov vsako leto konec oktobra, je organiziralo
Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine (PDDBK), skupaj z
novoustanovljeno škofijo v Novem mestu.
Drugo mesto je pripadalo pritrkovalcem Grosje.